Biti kreator svojega življenja

Want create site? With Free visual composer you can do it easy.

V življenju mnogi želimo kaj spremeniti. Na prvem mestu moramo narediti to, da spremenimo svoj način razmišljanja. Vir vsega, kar se nam dogaja, smo mi sami,  naše misli, vzorci, prepričanja, navade in čustva. V življenju smo skratka srečni ali nesrečni zato, ker smo si to izbrali sami. Če nam izbire, ki smo jim priča ta hip, niso najbolj všeč, se je dobro zgolj spomniti, da smo svobodna duhovna bitja, ki se vedno lahko odločijo tudi drugače. Nam pa pogosto okolje, ritem, sistem in določen krog ljudi to preprečuje oz. lahko zamegli, saj predstavljajo določene okvirje iz katerih težko vidiš ter razmišljaš izven. Se pa v določenem trenutku zaveš, da ne rasteš več, saj ti tega okolje ali razmišljanje ljudi ne omogoča. Postajaš pa vse bolj nezadovoljen. Lahko to sprejmeš in se sprijazniš, padeš v začaran krog nezadovoljstva in izgubljanja dni življenja ali pa tvegaš in izstopiš iz tega okolja.

V preteklosti sem ogromno vložila v graditev osebne kariere, saj sem delo čutila kot posebno poslanstvo. Vsak dan posebej je bilo pomembno le, da sem opravila vse kar je bilo v okviru mojih delovnih obveznosti, odgovornosti in pristojnosti.  Ni bilo pomembno ali je to v delovnem času, izven ali na dopustu. Pomembno je bilo, da je bilo opravljeno. Moralo je biti. Delo in zgolj ljudje, ki so bili povezani z njim je bilo središče mojega življenja. Zapostavila sem odnos s parterjem, prijatelji in družino. Pozabila sem na socialno in duhovno zdravje. Kar je na koncu seveda zahtevalo svojo ceno, ki jo občutim še danes.

Moram priznati, da sem pretežni del časa v temu tudi zelo uživala, saj je bil to moj svet, kjer sem lahko ustvarjala, se učila in pridobivala nove izkušnje.  Tako sem nekaj let, kljub opominjanju bližnjih pozabila, da v življenju potrebujemo ravnovesje, ki ga sestavljajo kariera, finance, zdravje, prijatelji in družina, partnerski odnos, osebna rast, zabava in rekreacija ter fizično okolje. Vse to mora biti vsaj približno v ravnovesju, da smo srečni in zadovoljni. Nobeno področje ni bolj ali manj pomembno oz. vsa so enako pomembna. Če tega ni, se poruši vse.

Tempo, s poudarkom na karieri in teku je bil prevelik. Tako je po 7 – letih prišlo do prenasičenosti, do te točke, da sem želela samo stran od vsakodnevne rutine: mailov, dokumentov, nepomembnih telefonskih klicev, dolgih sestankov, ipd. Dovolj mi je bilo in nisem našla nobenega izziva več, pri svojem delu.

Kljub vsemu zavedanju in želji sem se vseeno še nekaj časa vrtela v začaranem krogu, a na koncu je življenje samo poskrbelo, da sem lahko zelo mirno zaključila poslovno pot in odšla na novo pot. Si vzela čas zase, za spoznavanje sebe in stvari, ki jih rada počnem. Svoj prostor sem našla v hribih, gorah in naravi na splošno. Končno sem lahko zopet opazovala spreminjanje in minljivost v naravi, katere del smo in vedno bomo.

Vse bolj sem se zavedala, kdo sem, kaj želim in kam hočem, pa tudi to, da so določene življenjske izkušnje spremenile moje cilje, poglede in prepričanja. Pot do sreče in svobode sem našla v tem, da postanem čim manj odvisna od sistemov in v harmoniji z naravo, ki nam nudi vsa iskana zdravila, hrano, energijo in odgovore na življenjska vprašanja. Le raziskati, znati opazovati in prisluhniti ji je potrebno.

iskanju pravih občutkov svoje telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, poguma in poslanstva me je pot pogosto vodila v spoznavanje in raziskovanje različnih poti v Karavankah. V njih sem našla tisti poseben kraj, ki me vedno znova navduši, napolni, pomiri in osreči. Pokazale so mi kaj je v resnici veliko in kaj majhno, za kaj si je vredno prizadevati in kaj so nepomembnosti, s katerimi zgolj izgubljam čas. Vedno znova so me opomnile, da je življenje tukaj in zdaj najpomembnejše, saj je samo trenutek, tisti, ki je popolnoma moj in ga ne morem izgubiti. Trenutek zdaj, je vse kar zares obstaja. Ko mine je lahko le še spomin in preteklost, kar pa me že tako pogosto ovira v sedanjosti in mi hkrati krade prihodnost. Tako sem v letu 2017 izbirala poti in dejanja na osnovi trenutka zdaj, da mi čez 10 let ne bo žal za stvari, ki jih nisem storila. Skrivnost, kako biti srečna, nisem našla v tem, da sem iskala vedno več in več, vendar v tem, da sem se naučila uživati v malenkostih.

Ena izmed poti je bila tudi prva  “tekmovalna sezona” v gorskem in trail teku, ki je prišla povsem spontano in nenačrtovano, brez posebnih pričakovanj.

Nisem imela posebnega načrta, niti za dnevne gorske in trail teke, niti za udeležbe na prireditvah, izbirala sem po občutku, glede na razpoloženje in trenutni navdih. Radovedno sem preizkušala svoje zmogljivosti. Kar je na koncu prineslo veliko nepozabnih doživetij, zanimivih izkušenj, novih poznanstev in prijateljstev, a občasno tudi izčrpanost. Tako da se bom v prihodnjo podala malo bolj načrtovano, ciljno in s sistematičnim pristopom, saj si želim še dolgo uživati na gorsko tekaških preizkušnjah.

Na prav vseh tekmovalnih tekih sem se naučila nekaj novega o sebi in doživljanju teka na visokih obratih. Seveda imata svoje posebno mesto teka, na najvišjem nivoju, to sta Evropsko prvenstvo v gorskem teku na Veliko Planino in svetovno prvenstvo v gorskem maratonu v Premani. Rezultatsko se sicer ni izšlo kot sem upala, je bilo pa samo doživetje toliko bolj izjemno. Sem zelo zahtevna in neizprosna do sebe in okolja, kjer delujem, tako bi v prihodnje želela biti pripravljena na tovrstne preizkušnje. Za kar pa bo potreben načrt in sistematičen pristop, ki je še v oblikovanju.

Imenovanje za naj gorsko tekačico je zame posebno priznanje za dobre rezultate, a ga bi podelila s Petro Tratnik, ki dosegla izjemen dosežek na SP v Premani (4. mesto) in bila najboljša na gorskem maratonu v Podbrdu. Meni veliko bolj pomembno kot imenovanje je biti del tako imenitne druščine, ki jo povezuje ljubezen do gibanja v gorah. Gorsko tekaška družba mi je zelo všeč: skromna, zabavna, dobrovoljna, vztrajna, željna gibanja v naravi in brez posebnih kompleksov. Moje okolje, moj svet, kjer se počutim prijetno, izpopolnjeno in domače.

Rada imam širjenje svojih obzorij in odkrivanje neznanega, premikanje mej moje rasti in kreativno ustvarjanje na vseh področjih življenja. Eno izmed teh je tudi tek v naravi.

Želim si dvig celotnega strokovnega in organizacijskega nivoja v gorskem teku v Sloveniji, ne samo za svoje načrte, ampak za vse, ki si želijo napredovati in razvijati. Verjamem, da je dovolj prostora in znanja, da se to tudi vzpostavi. Sama pa lahko s svojim znanjem in izkušnjam tudi doprinesem v tem okolju in si bom za to tudi prizadevala v okviru KGT Papež in odbora za gorske teke AZS v prihodnje.

Did you find apk for android? You can find new Free Android Games and apps.